POHODNIŠTVO

Utrinki iz pohodništva

KRANJSKA GORA

11.-15.junij 2012

Letošnje potepanje po planinskem svetu smo doživljali v Kranjski gori in njeni okolici. Udeležilo se nas je 14 uporabnikov in 4 spremljevalci.

Na poti proti Kranjski so nas spremljali mešani občutki, saj je celo pot lilo kot iz škafa. Vremenska napoved  pa tudi ni bila preveč vzpodbudna. Vendar, ker smo bili vsi pozitivno usmerjeni in v pričakovanju novih doživetij, smo si rekli: »nič za to, se bomo že znašli!«

Po nastanitvi v sobe v našem novem domovanju nas je že čakalo okusno kosilo. Pogledovali smo skozi okno, če se bo kaj zvedrilo, vendar ne glede na vreme je padla odločitev: »Gremo na pohod do Koče v Krnici!« Oblekli smo se vremenu primerno, vzeli dežnike in že je sledil start. Pot se je vila ob reki Pišnici vse do koče. Na poti nas je vseskozi spremljal dež, vendar  dobre volje nam ni zmanjkalo. Srečali smo tudi dva gamsa, ki sta nam prečkala pot. Po približno uri in pol hoje smo prispeli do koče v Krnici, ki je bila žal zaprta. Pri njej smo se malo odpočili naredili par fotografij in se vrnili nazaj v našo vilo.

V torek ni vremensko kazalo nič bolje. Po zajtrku smo se odpeljali v bližnji Trbiž. Od tam smo se hoteli povzpeti z gondolo na Sv. Višarje, vendar gondola na žalost ni delala. Odpravili po bližnji sprehajalni poti, hodili smo približno 2 uri. Ko smo se vrnili nazaj v Slovenijo, smo zavili še čez mejni prehod Korensko sedlo in si šli pogledat Vilach. Tam smo si privoščili še  kavo, potem pa se vrnili nazaj na kosilo. 

Popoldne nas je kar gnalo po novih odkritjih. Kljub dežju smo se povzpeli na Vršič. Ko smo prišli na vrh prelaza  smo začutili moč narave, sunke vetra, dežja in sodre. Pot smo nadaljevali v dolino Trento. Vseskozi so nas spremljali hudourniški potoki, ki so drli iz razpok. Povzpeli smo se tudi proti izviru Soče. Ker je bila pot preveč nevarna zaradi mokrih skal in deroče vode, se na vrh nismo povzpeli. Na poti nazaj proti Kranjski Gori pa se nam je začelo sramežljivo kazati modro nebo. To nam je dajalo navdih za prihajajoči dan.

Zbudili smo se v sredino jutro. Končno prekrasno modro nebo, stene okoliških gora obsijane s soncem. Ta dan smo se odpravili v dolino Tamar. Zapeljali smo se do Planice, naprej pa peš. To je bil balzam za dušo in telo. Pri koči smo si oddahnili in  potešili  žejo. Nazaj smo se vračali po drugi poti, ki nas je vodila čez dišeč gozd. Na koncu smo se najpogumnejši povzpeli na planiško velikanko in doživeli vso mogočnost te skakalnice in si predstavljali pogum vseh skakalcev, ki se poženejo čez njeno hrbtišče. Po kosilu smo si privoščili počitek. Zopet se je ulil dež.

 V četrtek nas je zbudilo sonce. Za ta dan smo planirali obisk alpske doline Vrata. Najprej smo se povzpeli do mogočnega slapu Peričnik. Dobro nas je hladila  njegova vodna meglica. Nato smo pot nadaljevali po prelepi poti do Aljaževega doma. Sledil je počitek. Nato smo pot nadaljevali proti Luknji. Spremljala nas je ledeniška reka, približevali smo se zaplatam snega. Nekateri smo do njega tudi prišli. Popoldan smo si zopet privoščili manjši počitek. 

 

Zvečer pa smo se odpravili na nočni pohod z baklami do jezera Jasna, kjer smo si izmenjali vtise iz doživetih dni, kajti naslednji dan nas je čakala vrnitev domov.

 

Zjutraj smo spakirali našo opremo, vendar našega potepanja še ni bilo dovolj. 

Odpeljali smo se na Bled in ga obhodili jezero. Bilo je zelo lepo. Ob jezeru smo si privoščili pijačo ali kavico.  Sledilo je še kosilo in vrnitev domov.

Pohodništva v Kranjski gori so se udeležili: Anja, Nena, Helena, Klara, Jana, Tina, Kristina, Avguštin, Robi, Tadej, Jure, Miha, Miran in Marko. Spremljali smo jih: Vesna, Marjana, Nejc in Matej.

Vsi skupaj smo doživeli prekrasen teden poln vtisov, ki nas bodo spremljali še dolgo časa.

 Več slik najdete na: 

http://www.mojalbum.com/vdc-vrhnika/pohodniska-skupina-v-kranjski-gori-2012

Zapisal: Matej Poličnik

Oblikovala: Šajn Alenka

VIPAVA, 2012

Naše doživljanje

16. POLETNIH DRŽAVNIH IGER SPECIALNE OLIMPIJADE

v Vipavi

Od petka do nedelje (8.6.-10.6.) smo se iz VDC Vrhnika udeležili 16. poletnih državnih iger Specialne olimpijade Slovenije v Vipavi. Naš VDC so ponosno zastopali atleti Jerina Helena, Šebenik Tina, Avguštin Mravlje in Robi Vovk. Skupno je bilo prijavljenih 270 tekmovalcev iz vse Slovenije, sodelovali pa sta tudi ekipi iz Hrvaške in Italije. Tekmovalci so tekmovali v devetih disciplinah: atletiki, plavanju, kolesarstvu, balinanju, elementih košarke, namiznem tenisu, nogometu in judu.

Po prihodu v Olimpijsko vas in po urejenih formalnostih smo imeli najprej kosilo. Po kosilu smo imeli povorko skozi mesto in krajšo slovesnost na trgu v središču mesta. Zvečer smo se odpeljali v Ajdovščino, na uradno slovesno otvoritev iger. Otvoritev je bila prekrasna, polna prečudovitih nastopov. Olimpijski ogenj je v spremstvu tekmovalke iz CIRIUS Vipava prižgal naš olimpionik Jure Franko. Po slovesnosti je sledila večerja in zabava z ansamblom.

In že je prišlo jutro. Spali smo v vojašnici Vipava in zelo hitro je bila ura 6.15, ko smo vstali. Po zajtrku smo se odpravili vsak na svoja tekmovališča: od Vipave pa vse do Gorice v Italiji. Mi smo se odpeljali na atletski stadion v Novo Gorico, kjer so bile prvi dan kvalifikacije za nedeljsko tekmovanje. Kvalifikacije so potekale v zelo slabem vremenu, vendar se nismo dali.

 Po vrnitvi v olimpijsko vas so popoldne sledile razne aktivnosti in pogostitve v šotoru. Naša ekipa se je udeležila predstavitve poklica vojaka v slovenski vojski, ogledali smo si vojaški muzej, vozili smo se s starodobnimi vozili, jedli češnje in domače slaščice, ki so jih spekle kmečke žene, Tina je šla k frizerju, da se je polepšala za večerni ples v diskoteki Vertigo v Ajdovščini. Cel čas so potekale tudi karaoke. Večer je prehitro minil.

Prišla je nedelja in s tem zadnji del tekmovanja. Čutilo se je malo nervoze, vendar smo jo zelo hitro premagali. Dan je bil lep, kot nalašč za tekmovanje. Zelo hitro je prišel čas, ko se je bilo potrebno dokazati na tekmovališču in z veseljem moram povedati, da smo bili odlični!

Avguštin je v teku na 100m osvojil 1.mesto

Helena je v teku na 100m  osvojil 3.mesto

Tina je v teku na 100m osvojil  2.mesto

Robi je v teku na 200m osvojil 2.mesto

Vsi skupaj pa so v štafeti 4x100m osvojili odlično 3.mesto.

Po tekmovanju smo se vsi polni veselja in zadovoljstva odpeljali nazaj v Vipavo na kosilo in krajšo zaključno slovesnost. Na koncu nas je zopet presenetila ploha, vendar tokrat ni z neba padal dež! Z aviona, ki nas je preletaval, so deževali…. bonbončki!

Zastavo SOS je prevzela OŠ Gustava Šiliha iz Maribora, ki bo naslednji organizator 17. poletnih iger 2014.

Domov smo se vrnili pozno popoldne polni lepih vtisov!

Zapisal: Matej Poličnik 

Oblikovala: Šajn Alenka

KNJIŽNI MOLJI IZ VDC VRHNIKA 

 

V SEPTEMBRU 2011 SMO V SODELOVANJU S CANKARJEVO KNJIŽNICO VRHNIKA PRIČELI Z IZVAJANJEM PROJEKTA BRALNA ZNAČKA ZA ODRASLE. V PROJEKT SE JE IMEL MOŽNOST VKLJUČITI VSAKDO, KI JE IZKAZAL ZANIMANJE ZA SODELOVANJE. PRI BRALNI ZNAČKI JE POUDAREK NA SPODBUJANJU BRANJA MED RAZLIČNIMI STAROSTNIMI SKUPINAMI TER DVIGU BRALNE KULTURE. 

SODELUJOČI UPORABNIKI IZ VARSTVENO DELOVNEGA CENTRA VRHNIKA SO SI LITERARNA DELA SLOVENSKIH IN TUJIH AVTORJEV IZBIRALI SAMI, IZMED NABORA KNJIG, KI SO SHRANJENE V VARSTVENO DELOVNEM CENTRU. KNJIGE NAM JE ŽE NA ZAČETKU PROJEKTA ODSTOPILA CANKARJEVA KNJIŽNICA VRHNIKA IN TAKO RAZŠIRILA NAŠO ŽE OBSTOJEČO KNJIŽNO ZBIRKO. 

KER SE UPORABNIKI MED SEBOJ RAZLIKUJEJO TUDI PO SVOJIH SPOSOBNOSTIH, SMO PROJEKT V SKLADU S TEM PRILAGODILI. V OSREDJU SO BILE ŽELJE POSAMEZNEGA SODELUJOČEGA UPORABNIKA. KNJIGE SO OSVAJALI VSAK NA SVOJ NAČIN; NEKATERI SO JIH PREBIRALI, SPET DRUGI SPOZNAVALI NJIHOVO VSEBINO PREKO SLIK. 

S PROJEKTOM SMO USPEŠNO ZAKLJUČILI V MESECU JUNIJU 2012, KO JE GA. ZLATKA BREZOVAR, KNJIŽNIČARKA IZ CANKARJEVE KNJIŽNICE VRHNIKA, PODELILA VSEM SODELUJOČIM PRIZNANJA ZA  NJIHOV TRUD. 

ZARADI VELIKEGA ZANIMANJA IN KAKOVOSTNEGA SODELOVANJA BOMO S PROJEKTOM NADALJEVALI V JESENSKEM ČASU. 

Pripravili: Anja in Alenka

KOPRIVA

...... ZDRAVILNE LASTNOSTI KOPRIVE

Ko nekdo omeni koprivo, najprej pomislimo na to, da nas speče, kadar se dotakne naše kože. Človek je sčasoma spoznal vse njene prednosti in uporabnosti,

 zaradi katerih je postala priljubljeno zelišče.

 

Kopriva spada v družino koprivovk (Urticaceae). Nekoč se je uporabljala predvsem za splošne čistilne namene, za pospeševanje presnove in izločanje strupenih snovi iz telesa. Kopriva odvaja vodo, učinkuje čistilno na sečne poti. Med drugim odpravlja tudi pesek, znižuje krvni sladkor, zmanjšuje vnetna stanja v telesu in tako pomaga pri revmatičnih bolečinah.

Zelišče ima pozitiven učinek na našo kožo, zdravi ekcem in artritične probleme, prav tako zdravi slabo delovanje ledvic in odpravi utrujenost.

Kopriva ima povsem svoj vonj. Koprivo lahko nabiramo cvetočo ali necvetočo, od maja do konca julija. Sušimo jo v senci in šele posušeno zrežemo ter shranimo v papirnate ali platnene vrečke, v temne in suhe prostore.

Za pripravo poparkov se uporabljata tako sveža kot tudi suha zel in korenine. Vršičke kopriv lahko uporabimo sveže kot zelenjavo ali jih posušimo za pozneje, za poparek ali za pripravo jedi.

Ali ste vedeli…

• da koprive pečejo zaradi histamina, ki ga vsebujejo laski? Laski izgubijo pekoči učinek, če liste skuhamo ali zmanemo v rokah z rokavicami
• da vsebuje kopriva petkrat več kalcija kot kravje mleko? Železa je v njih po nekaterih podatkih 10x več kot v špinači, po vsebnosti vitamina C pa 6x prehitijo limone
• da preveč jedi s koprivami ali prepogosto uživanje učinkuje odvajalno?
  
• da vršiček rastline z dvema ali tremi pari listov previdno odtrgamo in liste pogladimo na spodnji strani v smeri vrha. To naredimo nekajkrat in nato koprivo povaljamo med dlanema. Takšna je pripravljena za romanje v usta ali v solato, med ostalo spomladansko rastje in prav nič ne peče!
  
• da se med nosečnostjo naj ne uporablja, med dojenjem pa ne čezzmerno.
  

......KOPRIVA JE VSESTRANSKA                                        

ČAJ IZ KOPRIV: Zavremo liter vode, ga odstavimo in potopimo vanjo šopek mladih kopriv. Pustimo pokrito 10 min in odcedimo.

• Koristil vam bo za stimuliranje krvnega obtoka, detoksikacijo, revmatizem, za zdravljenje simptomov ekcema, pomaga pri proizvajanju mleka pri doječih materah, znižuje sladkor v krvi in preprečuje nastajanje vnetij in bakterijskih infekcij.
  
• Tak čaj velja za edinstvenega odganjalca pomladne utrujenosti in nerazpoloženja, poleg tega pa pomaga pri vneti ustni votlini, angini, preveliki količini sladkorja v krvi in aftah.
  
• Odličen je za nego las, predvsem temnih, ki jim lepo poudarijo barvo. S čajem po umivanju glave izperemo lasišče in po tem las ne izpiramo. Takšna uporaba pomaga tudi proti prhljaju in redkih ter oslabelih laseh.
  

 

TINKTURA IZ KOPRIV: Šest ali sedem svežih listov (ali dve žlici suhih) pustimo namočenih v pol litra alkohola, in sicer 10 dni.

 

S pomočjo tinkture si lahko pomagate pri težavah s kožo, s pretiranimi menstrualnimi krvavitvami Prav tako boste z njo odstranili prhljaj in naredili lase bolj svilnate in močnejše. Mešanico nato uporabimo za drgnjenje lasnih konic.

 

OBKLADEK IZ KOPRIV

Obvezo naredimo tako, da pomočimo blazinico v zeliščno tinkturo in jo položimo na boleče sklepe, z njo zdravimo bolečine v živcih, mišicah (ko se pojavijo krči), vnetje kit …

SOK IZ KOPRIV: Pripravimo ga iz listov in stebla sveže koprive, ki jih damo v sokovnik. Sok obdržimo na hladnem prostoru v temnejše obarvanih steklenicah.

 Za povečan krvni pritisk popijte pol kozarca pred vsakim glavnim obrokom. Sok uporabljamo še za zdravljenje anemije.

ŠKROPIVO IZ KOPRIV: Škropivo pripravimo tako, da v 10-ih litrih vode namočimo 1 kg svežih kopriv, ki jih narežemo. Rastline namakamo 24 ur in ne več, saj postane v na nadaljnjih urah škropivo manj učinkovito.

Uporabljamo ga za zatiranje različnih vrst listnih uši, za krepitev rastlin, za povečanje odpornosti kot tudi za gnojenje, saj vsebuje tudi dušik. Škropljenje lahko po nekaj dneh ponovimo. Ostanke kopriv, ki so nam ostali po namakanju pa stresemo na kompostni kup.

informacije je poiskala Vrhovc Sabina

uredili Anja in Alenka