sreda, 6. junij 2012

KOPRIVA

...... ZDRAVILNE LASTNOSTI KOPRIVE

Ko nekdo omeni koprivo, najprej pomislimo na to, da nas speče, kadar se dotakne naše kože. Človek je sčasoma spoznal vse njene prednosti in uporabnosti,
 zaradi katerih je postala priljubljeno zelišče.

 
Kopriva spada v družino koprivovk (Urticaceae). Nekoč se je uporabljala predvsem za splošne čistilne namene, za pospeševanje presnove in izločanje strupenih snovi iz telesa. Kopriva odvaja vodo, učinkuje čistilno na sečne poti. Med drugim odpravlja tudi pesek, znižuje krvni sladkor, zmanjšuje vnetna stanja v telesu in tako pomaga pri revmatičnih bolečinah.
Zelišče ima pozitiven učinek na našo kožo, zdravi ekcem in artritične probleme, prav tako zdravi slabo delovanje ledvic in odpravi utrujenost.


Kopriva ima povsem svoj vonj. Koprivo lahko nabiramo cvetočo ali necvetočo, od maja do konca julija. Sušimo jo v senci in šele posušeno zrežemo ter shranimo v papirnate ali platnene vrečke, v temne in suhe prostore.
Za pripravo poparkov se uporabljata tako sveža kot tudi suha zel in korenine. Vršičke kopriv lahko uporabimo sveže kot zelenjavo ali jih posušimo za pozneje, za poparek ali za pripravo jedi.


Ali ste vedeli…
  • da koprive pečejo zaradi histamina, ki ga vsebujejo laski? Laski izgubijo pekoči učinek, če liste skuhamo ali zmanemo v rokah z rokavicami
  • da vsebuje kopriva petkrat več kalcija kot kravje mleko? Železa je v njih po nekaterih podatkih 10x več kot v špinači, po vsebnosti vitamina C pa 6x prehitijo limone
  • da preveč jedi s koprivami ali prepogosto uživanje učinkuje odvajalno?
  • da vršiček rastline z dvema ali tremi pari listov previdno odtrgamo in liste pogladimo na spodnji strani v smeri vrha. To naredimo nekajkrat in nato koprivo povaljamo med dlanema. Takšna je pripravljena za romanje v usta ali v solato, med ostalo spomladansko rastje in prav nič ne peče!
  • da se med nosečnostjo naj ne uporablja, med dojenjem pa ne čezzmerno.

......KOPRIVA JE VSESTRANSKA                                        




ČAJ IZ KOPRIV: Zavremo liter vode, ga odstavimo in potopimo vanjo šopek mladih kopriv. Pustimo pokrito 10 min in odcedimo.

  • Koristil vam bo za stimuliranje krvnega obtoka, detoksikacijo, revmatizem, za zdravljenje simptomov ekcema, pomaga pri proizvajanju mleka pri doječih materah, znižuje sladkor v krvi in preprečuje nastajanje vnetij in bakterijskih infekcij.
  • Tak čaj velja za edinstvenega odganjalca pomladne utrujenosti in nerazpoloženja, poleg tega pa pomaga pri vneti ustni votlini, angini, preveliki količini sladkorja v krvi in aftah.
  • Odličen je za nego las, predvsem temnih, ki jim lepo poudarijo barvo. S čajem po umivanju glave izperemo lasišče in po tem las ne izpiramo. Takšna uporaba pomaga tudi proti prhljaju in redkih ter oslabelih laseh.
 


TINKTURA IZ KOPRIV: Šest ali sedem svežih listov (ali dve žlici suhih) pustimo namočenih v pol litra alkohola, in sicer 10 dni.

 
S pomočjo tinkture si lahko pomagate pri težavah s kožo, s pretiranimi menstrualnimi krvavitvami Prav tako boste z njo odstranili prhljaj in naredili lase bolj svilnate in močnejše. Mešanico nato uporabimo za drgnjenje lasnih konic.



 
OBKLADEK IZ KOPRIV
Obvezo naredimo tako, da pomočimo blazinico v zeliščno tinkturo in jo položimo na boleče sklepe, z njo zdravimo bolečine v živcih, mišicah (ko se pojavijo krči), vnetje kit …



SOK IZ KOPRIV: Pripravimo ga iz listov in stebla sveže koprive, ki jih damo v sokovnik. Sok obdržimo na hladnem prostoru v temnejše obarvanih steklenicah.


 Za povečan krvni pritisk popijte pol kozarca pred vsakim glavnim obrokom. Sok uporabljamo še za zdravljenje anemije.



ŠKROPIVO IZ KOPRIV: Škropivo pripravimo tako, da v 10-ih litrih vode namočimo 1 kg svežih kopriv, ki jih narežemo. Rastline namakamo 24 ur in ne več, saj postane v na nadaljnjih urah škropivo manj učinkovito.
Uporabljamo ga za zatiranje različnih vrst listnih uši, za krepitev rastlin, za povečanje odpornosti kot tudi za gnojenje, saj vsebuje tudi dušik. Škropljenje lahko po nekaj dneh ponovimo. Ostanke kopriv, ki so nam ostali po namakanju pa stresemo na kompostni kup.




informacije je poiskala Vrhovc Sabina
uredili Anja in Alenka




Ni komentarjev:

Objavite komentar