POHODNIŠTVO

Utrinki iz pohodništva

KRANJSKA GORA

11.-15.junij 2012

Letošnje potepanje po planinskem svetu smo doživljali v Kranjski gori in njeni okolici. Udeležilo se nas je 14 uporabnikov in 4 spremljevalci.

Na poti proti Kranjski so nas spremljali mešani občutki, saj je celo pot lilo kot iz škafa. Vremenska napoved  pa tudi ni bila preveč vzpodbudna. Vendar, ker smo bili vsi pozitivno usmerjeni in v pričakovanju novih doživetij, smo si rekli: »nič za to, se bomo že znašli!«

Po nastanitvi v sobe v našem novem domovanju nas je že čakalo okusno kosilo. Pogledovali smo skozi okno, če se bo kaj zvedrilo, vendar ne glede na vreme je padla odločitev: »Gremo na pohod do Koče v Krnici!« Oblekli smo se vremenu primerno, vzeli dežnike in že je sledil start. Pot se je vila ob reki Pišnici vse do koče. Na poti nas je vseskozi spremljal dež, vendar  dobre volje nam ni zmanjkalo. Srečali smo tudi dva gamsa, ki sta nam prečkala pot. Po približno uri in pol hoje smo prispeli do koče v Krnici, ki je bila žal zaprta. Pri njej smo se malo odpočili naredili par fotografij in se vrnili nazaj v našo vilo.

V torek ni vremensko kazalo nič bolje. Po zajtrku smo se odpeljali v bližnji Trbiž. Od tam smo se hoteli povzpeti z gondolo na Sv. Višarje, vendar gondola na žalost ni delala. Odpravili po bližnji sprehajalni poti, hodili smo približno 2 uri. Ko smo se vrnili nazaj v Slovenijo, smo zavili še čez mejni prehod Korensko sedlo in si šli pogledat Vilach. Tam smo si privoščili še  kavo, potem pa se vrnili nazaj na kosilo. 

Popoldne nas je kar gnalo po novih odkritjih. Kljub dežju smo se povzpeli na Vršič. Ko smo prišli na vrh prelaza  smo začutili moč narave, sunke vetra, dežja in sodre. Pot smo nadaljevali v dolino Trento. Vseskozi so nas spremljali hudourniški potoki, ki so drli iz razpok. Povzpeli smo se tudi proti izviru Soče. Ker je bila pot preveč nevarna zaradi mokrih skal in deroče vode, se na vrh nismo povzpeli. Na poti nazaj proti Kranjski Gori pa se nam je začelo sramežljivo kazati modro nebo. To nam je dajalo navdih za prihajajoči dan.

Zbudili smo se v sredino jutro. Končno prekrasno modro nebo, stene okoliških gora obsijane s soncem. Ta dan smo se odpravili v dolino Tamar. Zapeljali smo se do Planice, naprej pa peš. To je bil balzam za dušo in telo. Pri koči smo si oddahnili in  potešili  žejo. Nazaj smo se vračali po drugi poti, ki nas je vodila čez dišeč gozd. Na koncu smo se najpogumnejši povzpeli na planiško velikanko in doživeli vso mogočnost te skakalnice in si predstavljali pogum vseh skakalcev, ki se poženejo čez njeno hrbtišče. Po kosilu smo si privoščili počitek. Zopet se je ulil dež.

 V četrtek nas je zbudilo sonce. Za ta dan smo planirali obisk alpske doline Vrata. Najprej smo se povzpeli do mogočnega slapu Peričnik. Dobro nas je hladila  njegova vodna meglica. Nato smo pot nadaljevali po prelepi poti do Aljaževega doma. Sledil je počitek. Nato smo pot nadaljevali proti Luknji. Spremljala nas je ledeniška reka, približevali smo se zaplatam snega. Nekateri smo do njega tudi prišli. Popoldan smo si zopet privoščili manjši počitek. 

 

Zvečer pa smo se odpravili na nočni pohod z baklami do jezera Jasna, kjer smo si izmenjali vtise iz doživetih dni, kajti naslednji dan nas je čakala vrnitev domov.

 

Zjutraj smo spakirali našo opremo, vendar našega potepanja še ni bilo dovolj. 

Odpeljali smo se na Bled in ga obhodili jezero. Bilo je zelo lepo. Ob jezeru smo si privoščili pijačo ali kavico.  Sledilo je še kosilo in vrnitev domov.

Pohodništva v Kranjski gori so se udeležili: Anja, Nena, Helena, Klara, Jana, Tina, Kristina, Avguštin, Robi, Tadej, Jure, Miha, Miran in Marko. Spremljali smo jih: Vesna, Marjana, Nejc in Matej.

Vsi skupaj smo doživeli prekrasen teden poln vtisov, ki nas bodo spremljali še dolgo časa.

 Več slik najdete na: 

http://www.mojalbum.com/vdc-vrhnika/pohodniska-skupina-v-kranjski-gori-2012

Zapisal: Matej Poličnik

Oblikovala: Šajn Alenka